Debelost, ki je v zadnjem času postala ena izmed najresnejših zdravstvenih težav, prinaša številne skrite nevarnosti. V Sloveniji se s to težavo spopada skoraj 60 odstotkov prebivalstva, kar vključuje tudi številne sladkorne bolnike in ljudi z motnjami srčnega ritma. Povezava med debelostjo in psihičnimi ter nevropsihičnimi težavami je vse bolj očitna, a kljub temu pogosto zanemarjena.
Alarmantni podatki kažejo, da je leta 2020 bilo v Sloveniji čezmerno hranjenih kar 39,2 odstotka prebivalcev, debelih pa 19,5 odstotka. To pomeni, da skoraj 60 odstotkov Slovencev spada v kategorijo prekomerno težkih. Ta trend je resnično zaskrbljujoč, saj debelost ne vodi le do fizičnih, temveč tudi do resnih psihičnih in nevropsihičnih težav.
Debelost močno povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Približno 90 odstotkov sladkornih bolnikov je debelih. Ženske s povečano telesno maso za pet do osem kilogramov imajo dvakrat večje tveganje za sladkorno bolezen, ki se pri dodatnih osem do enajst kilogramih poveča na trikrat, opozarja prim. Matija Cevc. Ključni dejavnik pri tem je inzulinska neodzivnost, povezana s kopičenjem maščob v znotrajtrebušnih tkivih, kar vodi do različnih presnovnih motenj.
Debelost znatno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni – pri moških za 46 odstotkov in pri ženskah za 64 odstotkov. Prav tako se poveča tveganje za povišan krvni tlak. Prof. Andrej Pernat iz UKC Ljubljana poudarja, da debelost vpliva na strukturne in električne lastnosti srčne mišice, kar povečuje možnost za motnje srčnega ritma. Z znižanjem telesne teže se lahko zmanjša pojavnost teh motenj, zlasti atrijske fibrilacije.
Debelost je povezana tudi s številnimi duševnimi težavami. Posamezniki z debelostjo so izpostavljeni večjemu tveganju za depresijo, tesnobo in druge psihiatrične diagnoze. Simona Klemenčič, psihologinja s Pediatrične klinike v Ljubljani, opozarja na povezavo med debelostjo in motnjami razpoloženja ter socialno tesnobo. Otroci in mladostniki so še posebej ranljivi, saj jih debelost lahko močno ovira pri psihosocialnem razvoju.
Kaj storiti?
Spreminjanje življenjskih navad je ključno pri obvladovanju debelosti, a hkrati tudi zelo težavno. Osebe z debelostjo pogosto potrebujejo več kot le motivacijo – nujna je tudi podpora okolice, vključno z družino, zdravstveno oskrbo, šolstvom in lokalno skupnostjo. Družbeno okolje mora podpirati zdrave življenjske sloge, kar vključuje ustrezne možnosti za rekreacijo in dostop do zdravih prehranskih možnosti.
Debelost ne vpliva le na fizično zdravje, ampak ima tudi številne psihične in socialne posledice. Zato je pomembno, da se zavedamo celotnega spektra težav, ki jih prinaša, in sprejmemo ukrepe za izboljšanje zdravja posameznikov in družbe kot celote.
Spletno uredništvo Dolenjske novice
