Zaključek javne razprave o davku na stanovanjske nepremičnine
Vlada Republike Slovenije je 23. decembra 2024 predstavila predlog izhodišč za obdavčitev premoženja, ki vključuje tudi ukrepe za razbremenitev dela. Predlogi so bili predmet javne razprave, ki se je zaključila 25. januarja 2025. Namen razprave je bil spodbuditi širši družbeni premislek o usmeritvi, ki jo želi država zasledovati na področju stanovanjske politike in razbremenitve dela.
Ključni cilji in odzivi javnosti
Predstavljena izhodišča niso nadomestila obstoječega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, temveč so predlagala nov premoženjski davek, katerega glavni cilj je podpora stanovanjski politiki in izboljšanje učinkovitosti najemnega trga. Ministrstvo za finance je prejelo 521 pripomb in komentarjev od javnosti, vključno s pripombami, ki so se pojavile v medijih.
Poglavitni pomisleki in predlogi
Fizične osebe so izrazile pomisleke glede vpliva na najemnine, lastništva ene nepremičnine ter ustreznosti predlagane davčne stopnje. Mediji so opozarjali na ustavno skladnost predloga in predlagali uvedbo splošnega davka na nepremičnine, ki bi lahko nadomestil tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).
Evropski pristopi k davku na nepremičnine
Evropske države imajo raznolike pristope k davku na nepremičnine. Na primer, v Nemčiji je davek na nepremičnine del občinskega davka, ki se izračuna na podlagi vrednosti nepremičnine in lokalnih davčnih stopenj. V Franciji je davek na nepremičnine sestavljen iz davka na zemljišče in davka na zgradbe, ki ga plačujejo lastniki nepremičnin. V Združenem kraljestvu je sistem zasnovan na osnovi “council tax”, ki temelji na ocenjeni vrednosti nepremičnine in služi kot vir prihodkov za lokalne oblasti.
Ministrstvo za finance bo zdaj skrbno proučilo vse prejete pripombe in izvedlo dodatne razprave s Strateškim svetom za davke ter zunanjimi strokovnjaki. Namen je oblikovati končne odločitve, ki bodo pripomogle k učinkovitejšemu urejanju stanovanjske problematike v Sloveniji.
Spletno uredništvo
