Norveška in Islandija, v luči naraščajočih geopolitičnih napetosti med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ponovno razmišljata o možnosti vstopa v Evropsko unijo (EU). Ta premislek se odvija med notranjepolitičnimi izzivi in skrbmi glede nacionalne suverenosti.
Prvi koraki k razpravi
V zadnjih nekaj mesecih so se v nordijskih državah, posebej na Norveškem in Islandiji, znova odprle razprave o morebitnem članstvu v EU. Te razprave so sprožili zapleti v svetovni geopolitiki, zlasti zaradi politike ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.
Norveška, ki je že dvakrat zavrnila članstvo v EU, trenutno uživa dostop do enotnega trga prek članstva v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in sodeluje v schengenskem območju. Kljub temu trenutne politične razmere oživljajo razpravo o polnopravnem članstvu.
Norveška: Želja po večjem vplivu
Opozicijska voditeljica Erna Solberg, ki bi lahko po septembrskih volitvah ponovno postala premierka, je izrazila željo po večjem vplivu Norveške v EU. Izjavila je za Financial Times, da si želi “imeti besedo pri mizi”, namesto da bi Norveška le sprejemala pravila brez lastnega vpliva. Dodala je, da bi Norveška lahko postala boljša država kot članica EU.
“Če se pojavi priložnost za prijavo, bomo zaprosili za članstvo. Verjamem, da bi bila Norveška boljša država, če bi bila članica EU,” je dejala Solbergova.
Kljub temu javnomnenjske raziskave kažejo, da 43 odstotkov Norvežanov nasprotuje članstvu, 37 odstotkov pa ga podpira. Solbergova meni, da bi lahko zunanje grožnje, kot je Trumpovo zanimanje za Grenlandijo, spodbudile večjo podporo za članstvo.
Islandija: Nova perspektiva
Islandija je leta 2009 zaprosila za članstvo v EU, a je leta 2013 pogajanja prekinila zaradi pomislekov glede suverenosti in ribiških politik. Premierka Kristrún Frostadóttir meni, da bi se morali Islandci odločiti za nadaljevanje pogajanj iz ekonomskih razlogov in ne zaradi strahu pred Trumpovimi potezami na Arktiki.
“Pomembno je, da ljudje glasujejo za to, ker podpirajo ta korak naprej v smislu gospodarstva in kulture,” je za Financial Times izjavila Frostadóttirjeva.
Geopolitični izzivi in varnostne skrbi
Ponovna izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA je v nordijskih državah sprožila zaskrbljenost glede varnosti in geopolitičnega položaja. Trumpovo zanimanje za Grenlandijo in morebitne teritorialne ambicije na Arktiki predstavljajo izzive za suverenost držav, kot sta Kanada in Danska.
Prav tako naraščajoče zanimanje Kitajske in Rusije za Arktiko povečuje strateški pomen regije, kar sili Norveško in Islandijo k razmisleku o najboljši zaščiti njihovih interesov in varnosti v spreminjajočem se mednarodnem okolju.
Javno mnenje in prihodnje možnosti
Kljub trenutnim geopolitičnim izzivom javnomnenjske raziskave kažejo, da večina Norvežanov še vedno nasprotuje članstvu v EU. Po podatkih Reutersa 46,7 odstotka Norvežanov nasprotuje članstvu, 34,9 odstotka pa ga podpira. Strokovnjaki menijo, da bi lahko večja kriza ali zunanji šok spremenila javno mnenje v prid članstvu.
Na Islandiji pa narašča podpora proevropskim strankam. Reuters poroča, da bi lahko predčasne volitve privedle do referenduma o članstvu v EU v prihodnjih štirih letih, če bi proevropske stranke zmagale na volitvah.
Na razpotju med varnostjo in suverenostjo, Norveška in Islandija ocenjujeta svojo vlogo v Evropi med geopolitičnimi spremembami in varnostnimi izzivi.
Spletno uredništvo
