Pripravljamo se na prihod Velikega brata: Hitro sprejetje zakonodaje o prepoznavanju tablic v Sloveniji
V začetku januarja je v Državnem zboru potekala obravnava Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki vključuje sporni 25. člen o avtomatskem prepoznavanju registrskih tablic. Predlog zakona, ki ga vodi poslanka Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda, podpira več občin in je predmet številnih kritik informacijskega pooblaščenca.
Obravnava zakona in predlog sprememb
Zakonodajni postopek je bil sprožen 9. januarja. Predlagatelji zakona si prizadevajo za spremembe po skrajšanem postopku. Kot pravijo, so spremembe nujne za odpravo pravnih neskladij med Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
“Cilj je urediti pravno podlago za uporabo sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic v mestih in zavarovanih območjih,” pojasnjujejo predlagatelji.
Sporni 25. člen in njegove posledice
25. člen zakona predvideva uporabo naprav za samodejno pridobivanje podatkov o vozilih, vključno z osebnimi podatki, kot so ime lastnika, naslov in slikovni posnetki vozila. Upravljavec teh podatkov bi bil pristojni prekrškovni organ občine. Podatki se lahko obdelujejo le tri leta, razen če niso potrebni za dokazovanje prekrškov, ko se izbrišejo v 30 dneh.
Reakcije in skrbi
Informacijski pooblaščenec opozarja na nejasne definicije in možnosti zlorabe zbranih osebnih podatkov. Kot opozarja, bi lahko ohlapne opredelitve pripeljale do nadzora nad gibanjem posameznikov v urbanih območjih.
“Takšno spremljanje predstavlja resen poseg v zasebnost posameznikov in omogoča nadzor nad njihovim gibanjem,” opozarja informacijski pooblaščenec.
Pogledi občin in drugih deležnikov
Združenje mestnih občin podpira širitev avtomatskega prepoznavanja tablic tudi na prekrškovne organe. Menijo, da bi to pomagalo pri učinkovitejšem nadzoru prometa. Predlagatelji trdijo, da je zakon ključen za trajnostno mobilnost in boljše upravljanje prometa v mestih.
“Sodobni pristopi k prometni ureditvi so ključni za izboljšanje kakovosti bivanja,” pravi Skupnost občin Slovenije.
Čeprav zakonodaja prinaša določene prednosti, so skrbi glede zasebnosti in nadzora nad prebivalstvom še vedno močno prisotne. Predlagatelji pa zagotavljajo, da bodo upoštevali mnenja informacijskega pooblaščenca in vnesli potrebne amandmaje.
Ali bo Slovenija s to zakonodajo stopila v vrsto držav, ki že uporabljajo napredne sisteme prepoznavanja tablic, ali bodo pomisleki glede zasebnosti prevladali, bo pokazal čas.
Spletno uredništvo Dolenjske novice
