V zadnjih letih je več evropskih mest začelo zniževati omejitve hitrosti, pri čemer so postale cone s hitrostjo 30 km/h vse bolj pogoste. Takšni ukrepi so del prizadevanj za večjo varnost, čistejše okolje in boljšo kakovost življenja v mestih.
V Sloveniji pa še vedno prevladujejo višje hitrosti. Člani Podnebnega sveta, neodvisnega znanstvenega posvetovalnega telesa vlade, so med rešitvami za izboljšanje slovenskega prometa predlagali znižanje maksimalne hitrosti na avtocestah s 130 na 110 km/h, v naseljih pa s 50 na 30. Kakšni bi bili pozitivni učinki tovrstnih sprememb in ali so slovenski vozniki pripravljeni na to spremembo?
Izkušnje iz tujine: Učinki nižjih omejitev hitrosti
Gradec, prvo evropsko mesto, ki je leta 1992 uvedlo splošno omejitev hitrosti 30 km/h na vseh mestnih ulicah, razen glavnih prometnic, je doživel pozitivne spremembe. Thomas Fischer iz Urada za promet mesta Gradec pojasnjuje, da je po uvedbi ukrepa promet postal bolj tekoč, raven hrupa se je znižala za približno tri decibele, število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami pa se je zmanjšalo za približno 20 odstotkov.
Podnebni svet: Slovenija bi lahko sledila zgledu
V Sloveniji je neprilagojena hitrost vzrok za skoraj 40 odstotkov prometnih nesreč. Saša Jevišnik Kafol iz Agencije za varnost prometa verjame, da bi znižanje hitrosti pozitivno vplivalo na prometno varnost in pretočnost prometa. Zmanjšanje hitrosti bi zmanjšalo tudi stroške prometnih nesreč, ki so leta 2023 znašali dve milijardi evrov.
Ekološki in ekonomski vidiki
Znižanje omejitve hitrosti na avtocestah bi lahko prineslo 24-odstotni prihranek pri porabi goriva za motorje z notranjim izgorevanjem in 16-odstotno zmanjšanje porabe električne energije pri električnih vozilih. Poleg tega bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov, prometni tok pa bi postal bolj stabilen, kar bi zmanjšalo fantomske zastoje.
Ali so Slovenci pripravljeni na spremembo?
Čeprav bi spremembe lahko prinesle številne pozitivne učinke, se postavlja vprašanje, ali so slovenski vozniki pripravljeni na to spremembo. Predsednik Podnebnega sveta Žiga Zaplotnik poudarja, da je za večjo prometno varnost ključno, da sami prispevamo k večji varnosti, zmanjšamo onesnaženost zraka in izboljšamo kakovost življenja.
Vpeljava nižjih omejitev hitrosti na slovenskih cestah bi lahko pomembno prispevala k večji prometni varnosti, zmanjšanju stroškov nesreč in izboljšanju okolja. Vprašanje pa ostaja, ali je slovenska javnost pripravljena sprejeti to spremembo in s tem prispevati k boljši prihodnosti.
Spletno uredništvo Dolenjske novice
